Problem »ene Kitajske«

Zaradi so-obstoja dveh vlad, vlade LRK in vlade RK, je koncept »ene Kitajske« še naprej dvoumen in podvržen različnim interpretacijam tajvanske in kitajske strani.

  • STALIŠČE KITAJSKE:

Peking ne odstopa od načela, da je na svetu samo ena Kitajska in da je Ljudska republika Kitajska edina legitimna vlada. Trdi, da je Tajvan del LRK, kot je tudi vprašanje mednarodnopravnega statusa Tajvana izključno zadeva notranje politike LRK.

  • STALIŠČE TAJVANA:

Vlada RK vztraja na stališču, da je Republika Kitajska de facto neodvisna in suverena država ter da imajo pravico o de jure neodvisnosti Tajvana odločati izključno prebivalci Tajvana sami.

Pravno gledano, je Japonska po predaji in s podpisom Postdamske deklaracije leta 1945 predala vsa svoja na Kitajskem osvojena ozemlja Republiki Kitajski. Torej, Tajvan dejansko ni bil nikoli pod oblastjo LRK. Po drugi strani pa vlada LRK upravičuje svojo legitimno oblast nad RK s teorijo o nasledstvu, po kateri naj bi vlada LRK z začetkom svojega obstoja leta 1949 legitimno nasledila vlado RK. Medtem ko LRK rigidno interpretira »eno Kitajsko« kot obstoj samo ene Kitajske na svetu – Ljudske republike Kitajske, Tajpej pod »eno Kitajsko« definira Republiko Kitajsko ustanovljeno leta 1912 s priznano suverenostjo nad celotno Kitajsko vendar z jurisdikcijo omejeno na Tajvan z bližnjimi otočji.